Danes pa ena malo izven lepotno - modnih okvirjev, izpitno obdobje je namreč. Ker zadnji tedni pri meni potekajo brez odkrivanja in testiranja novih kremic ter šmink, bom nekaj besed posvetila tej zoprni nadlogi, imenovani učenje.
Večinoma
cel dan preživim v razvlečeni trenerki, lasmi spetimi v figo in brez
mejkapa. Nadvse privlačno, vam rečem ... Zjutraj si vzamem tisti dve minuti, da si obraz očistim
(trenutno kar s staro dobro Jesso - klik) in nanesem vlažilno kremo. End of story. Nič pudra, korektorja, senčila. Nič! Za koga naj bom
lepa, se sprašujem ... Za knjige? Njim je za mojo zunanjo lepoto
popolnoma vseeno, pa tudi jaz se s tem trenutno sploh ne ubadam. Celo leto sem
pač zabušavala (beri - imela milijon bolj pomembnih opravkov) in stvari so
se nabrale. Če vsaj malo poznate filo fax veste, da teh ni malo. Sploh
če se v stvar želiš poglobiti in jo dobro naštudirati. Nihče drug je ne
bo namesto mene. Ker nisem delala sproti sedaj sedim po dvanajst ur in tožim se lahko samo sebi. Tega se zavedam že od samega začetka in vse popoldanske
kavice, blogerske dogodke, delo in lenarjenje je potrebno sedaj
nadomestiti z urami pred knjigami. Ali v mojem primeru pred mobijem -
moja (malce nenavadna) navada je namreč, da si večino gradiva pofotkam
in se učim kar iz telefon. Kar trenutno šteje je to, da kvalitetno predelam čimveč v čimkrajšem času. In za to sem sprejela določene prilagoditve.
Lahko bi napisala objavo o tem kako se učiti in jo naslovila z motivacijskimi stavki, kot so :"5 trikov za uspešno učenje, kako se pripravljati na zadnje izpite" in podobno ... Čeprav bi vam bila mogoče všeč, jo bom danes izpustila. Ker vam nisem prišla povedat čisto nič revolucionarnega. Učit se bo pač treba in namesto nas tega ne bo storil nihče! Ne motivacijski citati, ne luštkane beležke, niti 12 flourescentnih markerjev, lično zloženih v Kenzo peresnico limited edition kolekcije. Sedet-bo-treba-in-se-pač-(na)
S tem danes nimajo težav le osnovnošolci, ampak tudi
udeleženci višje po izobraževalni vertikali. Da je učenje butasto in nepotrebno, je že itak splošno znano, vsaj če preberete kakšen
članek na temo šolstva v (pol)rumenih populističnih medijih. Ker smo vsi
skupaj pač preobremenjeni, snov ni zanimiva ali uporabna, učni načrti
prenatrpani, učitelji pa preveč zahtevni in zoprni. Zakaj bi se učili,
če pa svetovni splet ponuja vse informacije. In vsak butl danes zna
guglat, ane? Ko smo v poziciji ubogega učenca, dijaka, študenta, ali
zaskrbljene mamice s preobremenjenim luštkanim in pridnim sladkorčkom to še nekako gre skozi,
kajne? Ker malega pač "ne-veseli" da bi se učil ... To je zdaj bistveno in ne krepitev delovnih navad, odgovornosti in premagovanje odporov. Ker bosta malega cukrčka, ko enkrat odraste, za 8 urni delavnik, plačevanje položnic in davkov ter menjavanje plenic sredi noči, ki ga čakajo kasneje v življenju, navdajala pristno veselje in notranja motivacija. Vam rečem ja.
Kaj pa če
pogledamo iz druge perspektive ... Strani uporabnika vseh koristi
demokratične zahodnoevropske države, ki je z brezplačnim šolstvom
investirala na tisoče evrov v tega nedobudnega (dajmo reči) študenta, ki
bo bojda prispeval k razvoju družbe in nenazadnje dvigu BDP-ja? Ali je
še vedno sprejemljivo, da večino študentskih dni prežura, na predavanje
pride po podpis, izpita pa se reši s plonkanjem? Bi si res želeli
takega učitelja? Odvetnika? Zdravnika? Zgolj v razmislek ...
Lahko
me označite za piflarja, ampak jaz se ravno zaradi zgornjih pomislekov
rada temeljito pripravim. Pa tudi, ker me področje, ki ga študiram resnično
zanima in bi bila rada v njem dobra, ne pa še ena "strokovnjakinja", ki hvata-krivine in se ji nekje približno svita, kaj počne.
Učenje je naporno, priznam. Pogosto se mi je težko spravit za knjige, koncentrirat, sedet, ponavljat ... Ja, tudi jaz bi raje ležala na peščeni plaži, pila koktejle in urejala Insta-fotke. Ampak pač ne bo šlo, dokler ne opravim tega, kar sem si prostovoljno zadala in v kar me pravzaprav ni nihče prisilil.
Na
kraj pameti mi ne pade, da bi zaradi svoje malomarnosti / lenobe /
pomanjkanja motivacije / vstavi poljubno / krivila galaktično vesolje,
retrogradni Merkur, usodo, energijo ali katero od podobnih novodobnih
traparij. Niti šolskega sistema, ki pri nas v resnici sploh ni tako
slab. To potrjujejo številne empirične raziskave, ki za populistične
medije pač niso zanimive. Dolge so, s strokovno terminologijo in pogosto v tujem jeziku. Komu se da ukvarjat s tem? Lažje je kritizirati brez utemeljitev in
ljudem dati, kar želijo slišati. Če je to resnično in komurkoli sploh koristi, pa presodite sami.
Jaz se grem raje učit. Veliko odgovornosti, motivacije in sreče želim vsem v podobnem položaju.
P.S. - Slike nimajo nobene veze z objavo. Ampak da vam lepim slike z mastnimi lasmi v figi in grdi trenerki res ni potrebno. Naj bodo vsaj fotografije pozitivne, če že objava ni tako zelo.
Pajac: Pretty Hurts (kupila v Londonu)
Jakna: Zara
Obutev: Benetton
Torbica: Karl Lagerfeld
Šminka: MAC (Relentlessly Red)
2 komentarja :
Se strinjam z objavo, ti znaš tako lepo ubesediti. Ali lahko samo poveš iz kje ao očala? Lp Urša
Hvala Urša, očala so Moschino iz optike Clarus (lanski model). Pozdravček, Eva
Objavite komentar