Težko nam je, študentom!

Danes pa ena malo izven lepotno - modnih okvirjev, izpitno obdobje je namreč.  Ker zadnji tedni pri meni potekajo brez odkrivanja in testiranja novih kremic ter šmink, bom nekaj besed posvetila tej zoprni nadlogi, imenovani učenje. 

Večinoma cel dan preživim v razvlečeni trenerki, lasmi spetimi v figo in brez mejkapa. Nadvse privlačno, vam rečem ... Zjutraj si vzamem tisti dve minuti, da si obraz očistim (trenutno kar s staro dobro  Jesso - klik) in nanesem vlažilno kremo. End of story. Nič pudra, korektorja, senčila. Nič! Za koga naj bom lepa, se sprašujem ... Za knjige? Njim je za mojo zunanjo lepoto popolnoma vseeno, pa tudi jaz se s tem trenutno sploh ne ubadam. Celo leto sem pač zabušavala (beri - imela milijon bolj pomembnih opravkov) in stvari so se nabrale. Če vsaj malo poznate filo fax veste, da teh ni malo. Sploh če se v stvar želiš poglobiti in jo dobro naštudirati. Nihče drug je ne bo namesto mene. Ker nisem delala sproti sedaj sedim po dvanajst ur in tožim se lahko samo sebi. Tega se zavedam že od samega začetka in vse popoldanske kavice, blogerske dogodke, delo in lenarjenje je potrebno sedaj nadomestiti z urami pred knjigami. Ali v mojem primeru pred mobijem - moja (malce nenavadna) navada je namreč, da si večino gradiva pofotkam in se učim kar iz telefon. Kar trenutno šteje je to, da kvalitetno predelam čimveč v čimkrajšem času. In za to sem sprejela določene prilagoditve.

Lahko bi napisala objavo o tem kako se učiti in jo naslovila z motivacijskimi stavki, kot so :"5 trikov za uspešno učenje, kako se pripravljati na zadnje izpite" in podobno ... Čeprav bi vam bila mogoče všeč, jo bom danes izpustila. Ker vam nisem prišla povedat čisto nič revolucionarnega. Učit se bo pač treba in namesto nas tega ne bo storil nihče! Ne motivacijski citati, ne luštkane beležke, niti 12 flourescentnih markerjev, lično zloženih v Kenzo peresnico limited edition kolekcije. Sedet-bo-treba-in-se-pač-(na)učit! Grozno in šokantno hkrati, vem. 

S tem danes nimajo težav le osnovnošolci, ampak tudi udeleženci višje po izobraževalni vertikali. Da je učenje butasto in nepotrebno, je že itak splošno znano, vsaj če preberete kakšen članek na temo šolstva v (pol)rumenih populističnih medijih. Ker smo vsi skupaj pač preobremenjeni, snov ni zanimiva ali uporabna, učni načrti prenatrpani, učitelji pa preveč zahtevni in zoprni. Zakaj bi se učili, če pa svetovni splet ponuja vse informacije. In vsak butl danes zna guglat, ane? Ko smo v poziciji ubogega učenca, dijaka, študenta, ali zaskrbljene mamice s preobremenjenim luštkanim in pridnim sladkorčkom to še nekako gre skozi, kajne? Ker malega pač "ne-veseli" da bi se učil ... To je zdaj bistveno in ne krepitev delovnih navad, odgovornosti in premagovanje odporov. Ker bosta malega cukrčka, ko enkrat odraste, za 8 urni delavnik, plačevanje položnic in davkov ter menjavanje plenic sredi noči, ki ga čakajo kasneje v življenju, navdajala pristno veselje in notranja motivacija. Vam rečem ja. 

 

Kaj pa če pogledamo iz druge perspektive ... Strani uporabnika vseh koristi demokratične zahodnoevropske države, ki je z brezplačnim šolstvom investirala na tisoče evrov v tega nedobudnega (dajmo reči) študenta, ki bo bojda prispeval k razvoju družbe in nenazadnje dvigu BDP-ja? Ali je še vedno sprejemljivo, da večino študentskih dni prežura, na predavanje pride po podpis, izpita pa se reši s plonkanjem? Bi si res želeli takega učitelja? Odvetnika? Zdravnika? Zgolj v razmislek ... 

Lahko me označite za piflarja, ampak jaz se ravno zaradi zgornjih pomislekov rada temeljito pripravim. Pa tudi, ker me področje, ki ga študiram resnično zanima in bi bila rada v njem dobra, ne pa še ena "strokovnjakinja", ki hvata-krivine in se ji nekje približno svita, kaj počne. 

Učenje je naporno, priznam. Pogosto se mi je težko spravit za knjige, koncentrirat, sedet, ponavljat ...  Ja, tudi jaz bi raje ležala na peščeni plaži, pila koktejle in urejala Insta-fotke. Ampak pač ne bo šlo, dokler ne opravim tega, kar sem si prostovoljno zadala in v kar me pravzaprav ni nihče prisilil.

Na kraj pameti mi ne pade, da bi zaradi svoje malomarnosti / lenobe / pomanjkanja motivacije / vstavi poljubno / krivila galaktično vesolje, retrogradni Merkur, usodo, energijo ali katero od podobnih novodobnih traparij. Niti šolskega sistema, ki pri nas v resnici sploh ni tako slab. To potrjujejo številne empirične raziskave, ki za populistične medije pač niso zanimive. Dolge so, s strokovno terminologijo in pogosto v tujem jeziku. Komu se da ukvarjat s tem? Lažje je kritizirati brez utemeljitev in ljudem dati, kar želijo slišati. Če je to resnično in komurkoli sploh koristi, pa presodite sami.

Jaz se grem raje učit. Veliko odgovornosti, motivacije in sreče želim vsem v podobnem položaju.

P.S.  -  Slike nimajo nobene veze z objavo. Ampak da vam lepim slike z mastnimi lasmi v figi in grdi trenerki res ni potrebno. Naj bodo vsaj fotografije pozitivne, če že objava ni tako zelo. 

Pajac: Pretty Hurts (kupila v Londonu)

Jakna: Zara

Obutev: Benetton

Torbica: Karl Lagerfeld

Šminka: MAC (Relentlessly Red) 

Fotograf: Luka Tozon