Navbar sticky

nedelja, 03. december 2017

Blogmas #3 Sestavine v kozmetiki (1.del)

Vprašanja, ki na moj mail priletijo najpogosteje, se vsekakor dotikajo nege kože in izdelkov povezanih z njo ter se glasijo nekako takole: "Kako veš da je xy krema dobra, xx pa ne? Kaj pomeni, da ima izdelek dobre sestavine? Katere sestavinam se moram izogibati in katere naj v svojo nego vključim?"


Danes bom poskušala odgovoriti in vam svetovati, na kaj bodite pozorne.

Za začetek naj povem, da nisem kozmetolog, dermatolog ali ekspert kakšne sorodne smeri, zato na specifična vprašanja, ki presegajo moje znanje težko odgovarjam. Lahko vam povem, kako poskrbeti za osnovno nego, kaj so najpogostejši kiksi, ki jih pri nakupovanju delamo, kaj so popolnoma no-go sestavine... O ostalih področjih, ki so bolj specifično povezana z delovanjem kože, pa vem premalo, da bi si upala o njih z gotovostjo pisati.

Najpomembnejša stvar, ki se je morate naučiti za prepoznavanje kvalitete produkta je branje sestavin. S tem ne mislim branje reklamnega teksta, ki ga navadno najdemo napisanega na embalaži kreme ali v reviji, ampak dejanske INCI (international nomenclature of cosmetic ingredients) sestavine, ki več povedo o dejanski vsebnosti določene sestavine kot prepričujoč reklamni tisk. Ta je napisan z jasnim namenom - vplivati na kupne navade in čim boljše prodati izdelek.
Me želimo več od tega!
Želimo vedeti kaj se skriva v kremi. Ali nam prodajajo mačka v žaklju ali kvaliteten izdelek, ki bo ustrezal potrebam naše kože. Ali smo kupile zmes vode, alkohola in parafina ali kremo bogato z antioksidanti, vlažilci in aktivnimi sestavinami?
INCI so zapisane po koncentraciji učinkovin v izdelku - na prvem mestu je tista sestavina, ki jo izdelek vsebuje največ, na zadnjem pa tista, ki jo je najmanj. Pa bodimo konkretni.

Če na prvih mestih kremice najdem recimo - thermal water, glycerine, aloe barbadensis leaf juice, shea butter in squalenebom vriskala od veselja, saj bi krema s tako sestavo nedvomno prestala (moj) test kvalitete sestavin. Vprašanje je le, če se bo tako dobro dejansko izkazala tudi na koži, kar zgolj iz sestave ostaja neznanka in se pokaže šele po dobrem testiranju.
Kremo, pri kateri se INCI začnejo z - alcohol denat, paraffinium liquidum, glycerine in parfum bom nemudoma vrnila na poličko. Ker parfumiranega dražečega naftnega ovoja na svoji koži pač ne želim!
Vem da te lahko seznam sestavin, ki na prvi pogled izgleda zahtevnejši od egipčanskih hieroglifov, odvrne od nadaljnjega poglabljanja. Ampak obljubim, da ni tako težko! Kmalu prepoznaš kaj so nosilci, vlažilci, gostilci aktivne sestavine... Dobre in ne tako dobre sestavine. Za začetek si lahko pomagaš s kakšnim osnovnim kozmetičnim slovarčkom, ki ti vsako sestavino dešifrira in predstavi na razumljiv način. Enega takih najdeš tukaj. Pomagal ti bo pri osnovni orientaciji opredeljevanja sestavin, ki ga lahko kasneje poglobiš s strokovnejšimi viri.


Naj se kar takoj ustavim pri "kvalitetnih sestavinah". Pojem je namreč zelo relativen. Medtem, ko je za določene sestavine nesporno dejstvo, da v negovalnih izdelkih nimajo kaj iskati, pri drugih zgodba ni tako črno-bela. Če bo lahko kokosovo olje ali karitejevo maslo na eni osebi delovalo čudovito, bo drugi povzročalo mozolje ali iritacije. Titanijev dioxide (ki je dodan večini pudrov s SPF) ali Dimethicone (silikon v večini primerjev) bo oseba A čisto lepo prenašala in ga redno uporabljala, osebi B pa bo povzročil zamašene pore, ogrce in srbečico. Toleranca na določeno sestavino je odvisna od posameznika in največ kar lahko naredimo je, da smo pozorni na sestavo produktov, ki jih uporabljamo in opazujemo na katere reagiramo - v pozitivnem in negativem smislu.

Zgolj iz same sestave izdelka (pa naj bo ta še tako čudovita) torej NE MOREMO z gotovostjo trditi, da bo koža produkt dobro prenašala. To lahko le upamo z večjo ali manjšo gotovostjo. Vsekakor je ta večja ob kvalitetnih aktivnih sestavinah, vlažilcih in antioksidantih kot alkoholnih naftnih bombah - korelacije pa vseeno ne moremo izpeljati. Tudi 100% naravna, organska kozmetika ne pomeni nujno boljše kvalitete ali boljšega učinkovanja na koži. O pojmu "naravno" bom napisala ločeno objavo. Moje osebno menenje pa je, da je "naravno" precenjeno in ker se potrošniku sliši veliko boljše od "nenaravnega, kemičnega" prodajalci to spretno izkoriščajo

Pri negovalni kozmetiki ne-šparam! Ali uporabljam kakovostne samostojne sestavine, ki se z mojo kožo ujamejo (šipkovo olje, skvalen, karitejevo maslo...), pri kremah pa sem pozorna na sestavo. Žal zato večina klasičnega drogerijskega ranga zame odpade. Lažnega reklamiranja in obupnih sestavin enostavno ne prenesem. Žal mi je, da znamke pogosto več denarja vložijo v reklamo kot v samo kvaliteto izdelka. Menim, da je pri negovalnih izdelkih za obraz smiselno pustiti malo več denarja, ali se vsaj izogibati skomercializiranim izdelkom, ki nam jih silijo iz trgovin (razne Nivee so recimo sestavinsko obupne, medtem ko The Ordinary kljub nizki ceni s formulacijami prepriča).
Sestavine, ki se jim sama izogibam (oz. pazim, da so vsaj na zadnjih mestih INCI):

Nesporno lahko na prvo mesto uvrstim slabe alkohole, med katerimi se najpogosteje znajdejo alcohol denat, isopropyl alcohol, benzyl alcohol, ethanol in ethyl alcohol, ki jih še vedno najdemo v mnogo izdelkih. Gre za izsušujoče in dražeče sestavine, ki ne bodo nobenemu tipu kože naredili posebne koristi, posebno katastrofalen učinek pa bomo občutile suhokožke. Nega vsake kože, ne glede na njeno stanje mora vključevati vlaženje, saj se sicer koža na porušen hidro-lipidni sloj odzove s povečanih izločanjem sebuma, rdečico, ekcemi in drugimi nevšečnostimi.

Pazljiva sem tudi na vsebnost naftnih derivatov, ki nam jih hitro podturijo v obliki mineralnega olja, parafina in vazelina. Zakaj? Ker so izredno poceni v primerjavi s kvalitetno rastlinsko osnovo na bazi olj in masel, ki kožo vlažijo in hranijo. Kar pikice dobim, ko jih opazim v kakšni Dior ali La Mer formuli in si mislim, da bi lahko kakšen dolar ali dva preusmerili iz sredstev namenjenih reklamiranju in raje poskrbeli za boljše sestavine. Naftni derivati so človeški koži tuji in ustvarijo umeten ovoj na koži ter ji ne prinašajo nobenih koristi, škodljivi pa so tudi za okolje.

V negovalnih izdelkih za nego obraza ne prenesem parfuma, sploh če je ta visoko koncentriran. Podzavestno imamo sicer lahko lažen občutek, da "ker diši - tudi deluje", vendar to ne drži. Parfum na obrazu nima nobene koristi, je potencialni iritant in na koži (še posebej občutljivi) nima kaj iskati. Zamižim na eno oko, če je proti koncu na seznamu INCI, nikakor pa ga ne želim na prvih 5 mestih!

Miti in teorije zarote...

Mnogi se izogibajo SLS/SLES. Sodium Lauryl/ Laureth Sulfate sta detergenta, ki se v šamponih in tuš-gelih uprabljata zaradi sposobnosti penjenja. Ja, imata določene sporne točke. SLS je potencialno dražeč in izsušujoč detergent, ki ga vsebuje večina šamponov in tuš-gelov. Pri šamponih me ne moti, ker imam izredno neobčutljivo lasišče in mi ustreza praktično vsak šampon. Če bi se soočala s prhljajem, srbečico in reaktivnim lasiščem, bi se mu verjetno izogibala. Ne skačem pa ravno od navdušenja, če ga vsebuje tuš-gel kakšne prestižne znamke, saj jim štejem za čisto malomarnost da ob 20-kratni ceni primerljivega drogerijskega izdelka niso mogli poskrbeti za drugačno (ja, morda zanje dražjo) formulo. Ne podpiram in ne kupim, ker tudi jaz v tem primeru ne plačam toliko kot za Balea gel, ane?! No evo, to me jezi! (Visoka) cena mora biti zame povezana tudi z (visoko) kvaliteto, torej sprejemljivimi sestavinami in ne zgolj pompozno reklamo in luksuzno flaško!

Tudi s silikoni nimam problemov. Kože in las sicer ne obnavljajo, vidno pa popravijo strukturo. Nič koristnega torej ne naredijo v smislu nege, delujejo pa na lepši izgled. Puder je ob uporabi silikonskega primerja veliko obstojnejši in lepši, Orofluido serum z velikim deležem silikonov pa tudi deluje super na mojih suhih laseh. Če bi mi mašili pore bi se jim izognila, vendar mi ne povzočajo nobenih težav, zato jih ob hkratni uporabi ustreznih negovalnih izdelkov tudi uporabljam.

Pogosto so tudi parabeni označeni kot nezaželene ali celo nevarne sestavine, vendar ni nobene znanstvene študije, ki bi to potrdila ter gre po mojem menju za še eno od teorij zarote. V INCI jih boste našle označene kot Methyl/Propyl/Ethyl/Butyl Paraben. Ti zavirajo razvoj mikrobov in podaljšujejo trajanje, kar je nedvomno super in v kozmetiki potrebno, saj bi ta sicer postala raj za bakterije. Celotna gonja proti parabenom se je začela, ko so v tkivih obolelih za rakom dojk našli omenjene sestavine in jih označili za hude hormonske motilce. Parabene so vzela pod drobnogled najuglednejša svetovna zdravstvena združenja in prišla do spoznanja, da nimajo nobenega zdravstvenega vpliva, poleg tega pa se v kozmetičnih izdelkih uporabljajo v izjemno majhnih količinah. (Parabeni so recimo 10.000 krat šibkejši od naravnih fitoestrogenov, ki jih vsak dan zaužijemo s hrano). Mene so dokazi prepričali in se jim ne izogibam. Kogar vseeno motijo, jih zagotovo ne bo našel v certificirani naravni kozmetiki.

Bistveno je torej, da iščete, kritično raziskujete in opazujete kaj vaši koži ustreza in kaj ne - enostavnejše poti sama ne vidim.

Želela sem napisati tudi sestavine, ki jih v izdelkih želim in na mojo kožo učinkujejo pozitivno. A se bojim, da sem malo predolga in bo to počakalo na ločeno objavo...


Do naslednjič,

1 komentar :

Aida pravi ...

Lepo, da si napisala tako objavo. Meni je malo raziskovanja naredilo neverjetno razliko v stanju kože. Se tudi izogibam/toleriram iste surovine kot ti. Na enem hrvaškem blog par let nazaj sem celo zasledila primerjavo sestavin navadne Nivee in La Mer kreme. Skoraj iste sestavine, mogoče mal premešane :D pa embalaža sploh ni toliko lepša hahha

Objavite komentar

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...