Poceni prostituiranje ali bloganje?

Kar cenim je iskrenost in ta je tudi moje glavno vodilo pri bloganju. Žalosti me, ker opažam, da je veliko blogerkam mojega kova, ta stranskega pomena.

Denar zadiši, razumem. Če bi blog bil edini vir mojih prihodkov in bi bila primorana z njim pokrivati vse svoje položnice, bi morda razmišljala drugače.

Čeprav dvomim, ker sem že od nekdaj zelo načelna, marsikdo bi rekel trmasta. Lahko mi plačaš 10.000€, pa ne bom napisala da mi nekaj je, če mi ni. 

  

Moj najljubši šampon ne bo Subrina, za katerega bi v butičnem hotelu posnela oglas (ja, bom rekla kar oglas, ker za moje pojme to ni blog) in se na krznenem fotelju sladko nasmihala ter vam zraven nakladala kako mi je ravno ta šampon spremenil življenje. Vsebuje namreč 5 dragocenih olj, ki globinsko obnavljajo in krepijo in bla bla bla - bla bla bla.... 

Nekaj tednov po končani kampaniji, ko bodo bralci že malo pozabili, pa glej-ti-šment, moja ljubljena Subrina ne bo več tako dobra. Sedaj je v igri Kerastase, ki je pa res najboljši, vam rečem! 

Cela linija je čudovita, ne samo šampon! In vse izdelke MORATE imeti! Šampon, masko, serum in balzam. Vsaj če date nekaj nase. Če ste moderna, urbana in neodvisna ženska, ki želi uspeti. Ki ima cilje in jim sledi. Ki najde moč in ravnovesje v tem podivjanem svetu.

Morda vam tega ne bom suflirala s temi besedami, ampak cilj ter učinek, ki ga želim doseči, je jasen.

Aja, pa samo da veste, žal ne bo dovolj da zamenjate celotno linijo lasne kozmetike. Nikakor! Za samouresničitev potrebujete še vitaminske bonbončke za boljše lase in prehranske šejke ter dopolnila. Točno določene znamke.  

Evo, sedaj si lepa in zdrava in tvoje življenje je popolno!

Do naslednje kampanije, ko boš NUJNOO potrebovala nekaj drugega. Kaj, še ne vem, ampak zagotovo bo zelooo pomembno!

Mislim, pa kdo ima sedaj tukaj koga za norca?! Ali kdo tem pisarijam res še naseda? Iz aviona se vidi, da:

a) so samo del plačane kampanije

b) je dejanska izkušnja stranskega pomena, če sploh

c) uporabna vrednost, sestavine, prednosti in slabosti, primerjave z drugimi izdelki niso vključene. To naročniku največkrat namreč ne bo po godu

"Pa kaj zdaj spet tukaj nekaj težiš Eva, go-with-the-flow in ne kompliciraj, če si tudi sama v tem zosu", bi mi kdo (morda upravičeno) rekel.

 Če bi se šlo samo za oglas kot tak, ki bi imel vpliv samo na naročnika in denarnico blogerja, bi bila tiho in se morda še sama lotila podobnih projektov.  

Ampak temu ni tako. Učinek je večji, kot si mislimo. Kot se ga morda zaveda bloger, ki množično producira take oglase in mogoče tudi kot bralec, ki požira vsako prebrano besedo in v mislih že sestavlja wishlist nakupov. 

Bralcu taki oglasi dajejo lažen občutek, da bo vreden in ljubljen, če bo kupil točno te, predpisane izdelke. Da bo imel popolne lase in zraven še postavo ter dnevno sobo v kateri je bil oglas posnet. Pospravljeno, urejeno, čudovito dekorirano. 

Boljše življenje in srečo, v katero še sama zvezda oglasa ne verjame. In to me moti. Zato nisem tiho! Kupujete pravljico in ne izdelka. Pojdite raje v Mladinsko knjigo.

Zadnjič mi je noseča prijateljica, ki z enim očesom spremlja bloge omenila, kako so vse stvari drage. Da je gledala tisto super kjut raztegljivo okroglo posteljico za 1000€ in se spraševala če bi si jo pa morda res kupila, čeprav krepko presega njen budget. Da "itak da ve, da ni vse tako popolno in lepo kot na slikah" ampak gleda pa še vseeno rada. Čeprav se največkrat potem slabo počuti nad svojim povprečnim življenjem. 

Zato takih blogov ne prebavljam. Ne maram zavajanja, pa če je še tako medeno in subtilno zavito v celofan. 

Ljudje nismo neumni. Bralci niste neumni! In ker me ne obstajamo brez vaših ogledov in podpore, bi morale to vse skupaj bolj spoštovati. 

Naj še povem, da od te objave ne bom imela absolutno popolnoma NIČ. Podjetja, ki bi potencialno želela sodelovati z mano, se bodo po prebranem prijela za glavo in me v sestavljenem predlogu za sodelovanje hitro črtala iz seznama. Tisti dve blogerki, ki se bosta mogoče v kakšnem stavku prepoznali, me bosta hitro odfollowali na Instagramu in zgroženo komentirali, kako rušim blogersko sceno. Pa jo res? Ali si jo sami?

Ali torej menim, da bi morale blogerke delati zastonj? Da za vse vložene ure raziskovanja in izobraževanja, nakupljene opreme in druge logistične stroške, ki z blogom nastanejo, ne bi smele dobiti niti evra?

Ali to pomeni, da so vse moje objave neplačane? 

Sploh ne! 

Absolutno sem ZA plačljiva sodelovanja in cenjen trud, ki ga blogerji doprinesemo na splet in nenazadnje, v samo življenje bralca.

Ampak kvaliteta objav bi se v tem primeru morala dvigniti. Kljub potrženem, kapitalističnem sistemu v katerem vsi živimo, bi blogerji morali najti novo kvaliteto in predstavljati alternativo neprebavljivim reklamam, ne pa obratno. Mislim, da bi tako bilo za vse več in bolje.

Seveda pa ni vse na nas, blogerjih. Svojo vlogo pri celotni zadevi bi morala prevzeti tudi podjetja. Če želimo delati na kvaliteti, iskrenosti in kredibilnosti s strani bralcev. Če pa ne, lahko ostane tudi tako.