Tema, katere se v treh letih mojega pisanja nisem dotaknila niti enkrat. Pa sem dobila kar nekaj pohval glede moje postave in predvsem vprašanj, kako jo vzdržujem. Tisti, ki me spremljate na socialnih omrežjih veste, da se tudi prehranjujem precej drugače, kot večina. Danes bom torej napisala kaj jem, kakšen je moj odnos do športa in podobne stvari, s katerimi ohranjam svojih 50 kilogramov in kar je še bolj pomembno - zdravje.
Prehranjujem se večinoma rastlinsko, brez sestavin živalskega izvora.
Mesa ne jem že 3 leta, izogibam pa se tudi mleku, siru in ostalim mlečnim izdelkom ter jajcem.
"Kaj potem sploh jem?" marsikoga skrbi.
VSE. Vsako živilo živalskega izvora ima tudi rastlinsko različico.
Mandljevo/sojino/riževo
mleko namesto kravjega, margerina namesto masla, sejtan, drobljenec,
tofu, namesto mesa, veganska šunka namesto mesne, brezjajčna majoneza
namesto navadne... Tudi okusi so si presenetljivo podobni. Kdor me
spremlja na Instagramu ve, kakšen gurman sem. Kar naprej nekaj packam in
ustvarjam ter na Instastoryu delim svoje recepte. Resnično se mi ne zdi,
da se čemurkoli odpovedujem in v zadnjem času jem veliko bolj raznoliko
ter bogato kot kadarkoli prej.
Sem že razmišljala, da bi občasno kaj dobrega delila tudi na blogu, če bi vam bila ta ideja všeč?
Najraje
jem palačinke, pico, mac'n cheese testenine, ocvrt veganski sir, pomfri, čokoladno torto. Sem
velik sladkosned in če taka prehrana ne bi imela nobenega dolgoročnega
vpliva na zdravje, bi jedla same "packarije". Ampak se trudim, da so na
meniju čimbolj občasno in so pogostejši (zeleni) smoothiji,
prosena kaša, sadje in zelenjava, stročnice, oreščki...
Še
posebno bi izpostavila mlad tajski kokosov oreh iz Hoferja, ki bi ga
lahko pojedla na tone.
V prehrani rada eksperimentiram in dodajam tudi
razne dodatke kot so chia semena, neoluščeno proso, spirulina, MSM in
druga mineralno ter vitaminsko bogata živila.
Zelo rada pa se tudi pustim razvajati in obiščem restavracije. (Vegan Fresh, tebe gledam 😋)
Odkar se tako prehranjujem lahko pojem veliko več, pa se ne zredim. Pri količinah resnično ne pazim in jem, ko mi pač paše.
"Torej si veganka?", me pogosto vprašajo. Sama se ne štejem med vegane. Oziroma se ne opredeljujem s kakršno koli oznako. Občasno se na mojem jedilniku znajde tudi kaj neveganskega kot so Romeo palačinke, masleni rogljiček, margerita ... Doma sem sicer striktna, zunaj pa si občasno privoščim tudi kaj od zgoraj omenjenega, zaradi keterega bi me trop zagrizenih veganov seveda najraje dal na grmado.
Trudim se jesti čimbolj zdravo in etično. Živali imam rada in si jih težko predstavljam na krožniku. Nočem podpirati grozot, ki se z njimi dogajajo.
Želim si, da bi bilo v tej smeri več ozaveščenosti in manj medijske propagande, ki nam zatiska oči. Vseeno pa nikogar ne obsojam.
Vsak počne kar se mu zdi najbolj ustrezno in ne jemljem si pravice, da bi drugim predavala in jim gledala v krožnik.
Če me kdo vpraša z veseljem povem kaj več o tej temi, sicer pa se komentiranja vzdržim.
Vem da je ta tema delikatna in mnogim problematična. Če
bo interes, lahko napišem ločeno objavo na temo živali, veganstva in
mojih pogledov ne to, sicer pa s prehrano počasi zaključimo.
Za ohranjanje zdravja in lepe postave je poleg prehrane ključno tudi gibanje.
To vemo vsi, ane? Ampak realizirati vso to teorijo, je včasih težko. Vsaj meni, ki nisem posebno športen tip človeka.
Tole Deha opravo sem si na primer kupila bolj zato ker je lepa in udobna, kot zaradi samega športanja v njej 🙈.
Letos
sem hodila na jogo in TNZ vadbo. Tri ure aktivnega športanja tedensko
torej. Za nič od tega ne morem reči, da mi je drastično izboljšalo postavo, me zasvojilo in ne bi več
zmogla brez. Kar malo sem si oddahnila, ko se je program zaključil.
Joga nikakor ni zame in vsebuje zame preveč neoprijemljivega spiritualnega besedičenja. Verjetno je odvisno tudi od vaditelja, pri nas je zgledalo nekako takole:
"Ponotranjite
občutek v vranici in prenesite energijo v spodnji del telesa".
Kaj
pomeni, da naj ponotranjim občutek? Kaj in kje the f*** je vranica??? Kaj je
sploh energija in kako zaboga jo naj zdaj še prenesem?
Preden
sem si odgovorila na vsaj dva od treh vprašanj smo iz odprtega
bojevnika že prešli v šavasano, jaz pa kot zmedena kura nisem vedela
niti, kje se me drži glava. Ni to zame, definitivno.
Raje
sem imela TNZ, kjer sem dejansko naslednji dan (ali nekaj le teh)
čutila mišice in sem vedela, da sem nekaj konkretnega naredila za svoje
telo. Morda se brcnem v rit in z jesenjo spet vpišem, sploh ne bi bilo
slabo.
Zelo rada pa hodim na sprehode in odkar imam mojega Galčka, so ti še pogostejši. Sploh zame, on se hoče nosit in ga težko motiviram, da ostane na tleh.
Fitness in novodobno obsedenost s popolnimi six-packi in štrlečo zadnjico bom preskočila. Taka postava mi preprosto ni lepa, vsakodnevno potenje v telovadnici pa tudi ni zame, čas raje porabljam drugače :)
Kdaj pa kdaj splezam na Šmarko in vztrajam pri tem da ohranjam vsaj toliko kondicije, da lahko naredim stojo. Da nisem zadihana ko prilezem v četrto nadstropje. In da se preprosto počutim dobro v svojem telesu.
Pozdravček,

*za slike je tudi tokrat poskrbel odličen fotograf Luka Tozon
*vsa oblačila so znamke Deha. Draga kot žafran, a vredna!
1 komentar :
Joj, tudi jaz počasi končujem z mesom in podobnimi zadevami živalskega izvora, prav zaradi živalic. Meni npr. jajca niso sporna, ker jih dobim od babi in vem, kako lepo se godi kokoškam. Ostalo pa brez komentarja. Tudi meni je najhujša nočna mora šport. Ker rada hodim in joggam, sem si kupila tekaško stezo! Tako zdaj nimam več izgovora, da pada dež npr. Se mi pa zdi, da zdaj, ko bom v Ljubljani, bom dosti bolj "aktivna", šibala peš, kolo, ipd.
Objavite komentar