Karbonior - Ali je lahko še slabše?

Karbonoir sem prejela na mariborskem lepotnem dogodku SummerMbeauty. Težko sem se ga lotila preizkušati. Ker imam dokaj bele zobe pa tudi zato, ker razne "revolucionarne izdelke" vzemam z rezervo. Prav tako bombastična oglaševanja stila "Topshop". 

Na blogu ne bom prala umazanega perila ali zelo detajlirano opisovala predstavitve Karbonoira. Povedala bom samo, da je bil nastop predstavnika podjetja zelo neprofesionalen in žaljiv do nekaterih soblogerk in še vedno težko dojamem, da si oseba na taki poziciji lahko privošči takšne poteze. Na dogodku sem za izdelek slišala prvič in ker sem bila precej šokirana, sem se tudi testiranja težko lotila. Pa vendar me je zanimalo ali bo črni prahec res pobelil moje zobe? Je res taka inovacija? Bo postal moja stalnica?

Na vsa vprašanja sem si zelo hitro odgovorila. Žal nikalno. 

Kako skrbim za svojo postavo, prehrano in zdravje?

Tema, katere se v treh letih mojega pisanja nisem dotaknila niti enkrat. Pa sem dobila kar nekaj pohval glede moje postave in predvsem vprašanj, kako jo vzdržujem. Tisti, ki me spremljate na socialnih omrežjih veste, da se tudi prehranjujem precej drugače, kot večina. Danes bom torej napisala kaj jem, kakšen je moj odnos do športa in podobne stvari, s katerimi ohranjam svojih 50 kilogramov in kar je še bolj pomembno - zdravje.

Prehranjujem se večinoma rastlinsko, brez sestavin živalskega izvora. Mesa ne jem že 3 leta, izogibam pa se tudi mleku, siru in ostalim mlečnim izdelkom ter jajcem.

"Kaj potem sploh jem?" marsikoga skrbi.

VSE. Vsako živilo živalskega izvora ima tudi rastlinsko različico. 

Mandljevo/sojino/riževo mleko namesto kravjega, margerina namesto masla, sejtan, drobljenec, tofu, namesto mesa, veganska šunka namesto mesne, brezjajčna majoneza namesto navadne... Tudi okusi so si presenetljivo podobni. Kdor me spremlja na Instagramu ve, kakšen gurman sem. Kar naprej nekaj packam in ustvarjam ter na Instastoryu delim svoje recepte. Resnično se mi ne zdi, da se čemurkoli odpovedujem in v zadnjem času jem veliko bolj raznoliko ter bogato kot kadarkoli prej. 

Sem že razmišljala, da bi občasno kaj dobrega delila tudi na blogu, če bi vam bila ta ideja všeč?

Najraje jem palačinke, pico, mac'n cheese testenine, ocvrt veganski sir, pomfri, čokoladno torto. Sem velik sladkosned in če taka prehrana ne bi imela nobenega dolgoročnega vpliva na zdravje, bi jedla same "packarije". Ampak se trudim, da so na meniju čimbolj občasno in so pogostejši (zeleni) smoothiji, prosena kaša, sadje in zelenjava, stročnice, oreščki...

Še posebno bi izpostavila mlad tajski kokosov oreh  iz Hoferja, ki bi ga lahko pojedla na tone. 

V prehrani rada eksperimentiram in dodajam tudi razne dodatke kot so chia semena, neoluščeno proso, spirulina, MSM in druga mineralno ter vitaminsko bogata živila.

Zelo rada pa se tudi pustim razvajati in obiščem restavracije. (Vegan Fresh, tebe gledam 😋)

Odkar se tako prehranjujem lahko pojem veliko več, pa se ne zredim. Pri količinah resnično ne pazim in jem, ko mi pač paše. 

Kritike, komentarji, lajki in podpora

Nasveti, predlogi, komentarji, (konstruktivne) kritike...

Če si blogger jih pač dobiš. Če izraziš mnenje na facebook ali twitter (ki se po možnosti še ne sklada s stališči večine) spet. Vsa po mojem mnenju niso slaba in jih prehitro vzamemo za "hejt", škodoželjnost itd... Ker je seveda lažje vse skupaj negirati in zaščititi svojo idealno podobo o sebi. 

Seveda pa kdaj pa kdaj prileti kakšna taka cvetka, ki je drugače kot nevoščljivost pač ne moreš vzeti, če se še tako trudiš, pa vendar. Odjadrali smo, spet. 

Kako se s kritikami soočati? 

Lahko si blogger z 200 lajki, lahko si Kim Kardashian z nekaj milijon le temi ali preprosto posameznih, ki jè, diha in odpira usta ter kdaj tudi kaj pove (to običajno delamo, ane). 

Prepoznavnost ali slava tukaj pravzaprav ne igrata nobene vloge. Lahko da so tisti, ki so kritikam izpostavljeni v malo večji meri nanje tudi bolje pripravljeni, to je pa tudi to.

Ker spadam med tiste, ki poleg dihanja in drugih osnovnih opravil sem ter tja tudi kaj napišem, jih je najbrž več. 

Mene načeloma ne vržejo iz tira kaj preveč. Vem da se to zelo lepo sliši. Tako malo Miss Universe-zlajnano "jaz sem s sabo zadovoljna in se na druge sploh ne oziram, svet je lep, imam svoja rožnata očala, to je to". 

Oh, pa še kako se. Oziramo namreč. Ker sobivamo in preprosto, ker smo socialna bitja. Da ne bo vse skupaj peveč na splošno in poučno zvenelo, bom sedaj povedala, kaj velja zame.

Brez naslova

Ne, danes ne bo outfit zgodbe. O oblekah in šminkah tokrat ne bom nakladala, ampak sem se odločila za malo drugačno objavo. Malo bolj osebno. Z vami delim razmišljanje, ki mi po glavi roji že nekaj časa.

Prisežem, da sem več kot "butasta afna s čivavo". Saj ne da bi se želela pretirano zagovarjati ali vas prepričati v nasprotno, ampak vseeno bom napisala par besed.

Tak komentar mi je bil namenjen v objavi z Galom :)) Na blogu predstavljam del svojega življenja, posvečen vsemu lepemu - ličilom, negi kože, izbiri stajlinga. Vsekakor pa to ni vse, ampak le del, ki sem ga pripravljena deliti s svetom. 

Komentarja na bloggerju nisem potrdila, prav tako pa ga nisem vzela osebno. Ker vem, da ni odraz tega kar sem, ampak le besede neke nesrečne osebe polne frustracij, ki ima za sabo zelo težak dan.

Tako zelo bi bila vesela, če bi se ljudje začeli malo bolj spoštovali. Vsi. Drugi mene in včasih tudi jaz druge. Saj se trudim, ampak priznam, da mi vedno ne uspe. 

V zelo kaotičnem času živimo. Dobi primerjanja, tekmovanja. Kdo ima več denarja, boljšo službo, lepše stanovanje... Kdo je bolj suh in fotogeničen? Kdo objavlja boljše slike, kdo pa res "ni za nikamor".

Seveda se v tem primeru ne izrazimo neposredno, to bi bilo pa malo grdo, ane? Povemo prijateljici na kavi, fantu na morju, babici na obisku... Bolj v stilu "sej ne da me moti, ji čisto privoščim, AMPAK"... in v nadaljevanju izlijemo ves gnev in nevoščljivost, ki je verjetno večji odraz naših nesigurnosti kot samega objektivnega dejstva.

Vse o frizerjih

Zagotovo iz vaše strani največ vprašanj dobim o mojih laseh. Kako si jih negujem, katere izdelke in katere barve uporabljam… Za lase rada skrbim in imam to področje kar dobro naštudirano. Zato bom v prihodnjih tednih napisala nekaj objav, v katerih bom razkrila katere izdelke uporabljam in katerih principov se držim. Ker sem ravno sveže pobarvana od frizerja, pa sem se odločila, da bo prva v seriji objav prav na temo frizerjev…

Za lepe lase je seveda pomembno, komu jih zaupate. Vse frizerke žal niso najboljše oziroma imajo področje, ki jim je najbolj všeč in ga obvladajo, pa je nekompatibilno s potrebami vaših las. Pri frizerki, ki je znana po odbitih kratkih frizurah in odštekanih barvah nimam jaz kaj iskati, medtem ko bo punci s takimi željami prav taka frizerka najboljša in ji klasične metode striženja in barvanja (ki se jih sama poslužujem) ne bodo všeč. Ne pravim, da je omenjeno nujno izključujoče in je seveda možno najti tudi frizerje, ki se izobražujejo na vseh področjih in ne favorizirajo samo določenih tehnik. Vseeno pa se prej dobro pozanimajte. 

Najboljša krema za roke

Imam kar nekaj kriterijev, ki morajo biti izpolnjeni, da bom kremo redno kupovala. Pomembno mi je, da kožo dobro navlaži in nahrani, se ne lepi oziroma ne pusti na koži čudnega filma. Vedno preverim tudi seznam sestavin. 

Z alkoholom, parafinom in parfumi nismo najboljši prijatelji, zato se kremam z omenjenimi sestavinami (še posebej če so na prvih mestih) izognem. Rada imam hranilne sestavine kot so karitejevo in kokosovo maslo, olivno olje, glicerin in drugi negovalni elementi, ki kožo mehčajo in obnavljajo. Prijeten vonj in embalaža sta samo še dodaten plus. Pa tudi sprejemljiva cena, saj se pri naši hiši porabi skoraj n-število krem na leto. Zakaj, razložim v nadaljevanju. 

The Ordinary - ocena izdelkov

Že dobre tri mesece je minilo, odkar sem začela uporabljati negovalno kozmetiko The Ordinary in mislim da je čas, da poročam o rezultatih ter ocenim izdelke, ki sem jih od takrat redno uporabljala. V prejšnji objavi (klik) sem napisala kakšna je filozofija znamke, zakaj so izdelki tako posebni in kje se jih lahko najbolj ugodno kupi, zato teh informacij ne bom ponavljala in gremo kar k analizi produktov. 

Dior in Avon šminka - katera je boljša?

Pred nekaj dnevi so mi iz podjetja Avon v testiranje poslali nekaj novosti, med katerimi je bila tudi šminka s kolagenskim jedrom. Firbec in lepotni junkie kakršen sem, sem seveda šminko nemudoma preizkusila in opazila, da mi je nekam znana. Sam občutek na ustnicah, tekstura, mazljivost in celo -  barva. Pobrskala sem po predalih in našla staro ljubljenko -  Dior šminko, ki zadnji čas ostaja v predalu in je ne uporabljam več kaj dosti. Čeprav mi je bila vedno všeč, sem o njej napisala celo objavo (klik) in nimam kaj slabega za pripomniti, sem se je enostavno naveličala. 

Takoj ko sem nanesla Avon Luxe Shape Sensation šminko v odtenku Tangerine Dream , pa sem vedela, da gre za popolni dupe  Rouge Dior v odtenku Rose Spring!  

Saj veste, dupi ali poslovenjeno duplikati so cenejše verzije oziroma produkti drogerijske linije, ki vseeno ohranja kvaliteto high end različice prestižne znamke. In ker vas vedno rada obveščam o cenovno dostopnih izdelkih, ki konkurirajo tudi prestiženejšim znamkam, sem se odločila za to objavo.